Alenka Pirman zbira nemške izposojenke v slovenskem jeziku. Začetek zbiranja besed je zavit v časovno meglico, a se kmalu sprevrže v "družabno igro" in nato, seveda, v "obsedenost". Ko se prijatelji in družinski člani izčrpajo, Pirmanova išče besede v strokovni literaturi, Cankarjevih pismih in Prešernovi poeziji.
Zbirka na koncu obsega 2094 besed.

SCCA-Ljubljana objavi natečaj za razstavni projekt Urbanaria. Išče se "umetnost v urbanem kontekstu". Umetnica odda predlog "javne predstavitve osebne zbirke besed": projekt Arcticae horulae predvideva izdelavo zastavic z ročno izvezenimi izbranimi besedami iz zbirke in postavitev na mize v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V prijavi je najavljena tudi spremljevalna knjižica, "v kateri bo zbrana in avtorsko obdelana zbirka v celoti".
Mednarodna žirija predlog izbere za realizacijo v letu 1995.

Tudi NUK Pirmanovi pošlje prijazno pismo s pogojem, da "postavitev projekta ne bi v ničemer motila naših uporabnikov in da bi bila tako estetsko kot tudi varnostno v skladu s Plečnikovim interierjem".

V prostorih NUK je na ogled razstava Urbanaria, prvi del. Razstavljena je dokumentacija vseh predlogov, prispelih na natečaj SCCA-Ljubljana (25. 11.-24. 12.).

Mestna občina Ljubljana (Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost) podpre projekt v okviru "Enoletnega likovnega programa za mlade likovnike".

S pomočjo kolegov v Pragi SCCA-Ljubljana nabavi primerno blago. Iz desetih metrov češkega bombaža družinski prijateljici izvezeta štirideset namiznih zastavic. Medeninaste nosilce izgotovi pasarstvo Žmuc, ki je konec 30-ih let po Plečnikovih načrtih izdelalo tudi lestence za veliko čitalnico NUK. Sledi postavitev v NUK: zastavice stojijo na notranjih robovih študijskih miz v veliki čitalnici (20. 11. - 15. 12.).

SCCA-Ljubljana izbranim umetnikom omogoči izdelavo spletnega mesta (Internet Portfolio). S pomočjo konceptualno-izvedbenega vložka Vuka Ćosića in z upoštevanjem konteksta novega medija si Alenka Pirman izmisli Inštitut za domače raziskave, v okviru katerega nato nekaj let tudi deluje.

14. septembra je Alenka Pirman gostja Nočnega obiska na Prvem programu Radia Slovenija. Pozno v noč s Tomažem Simonom ob prijetni glasbi kramljata o nemških izposojenkah. Odziv poslušalcev je velik. Avtorica se prvič sooči s pojavom navdušenega sprejemanja, ki ga kasneje poimenuje "buržoazna nostalgija".

SCCA-Ljubljana izda katalog Urbanaria, drugi del. O projektu Arcticae horulae piše Rastko Močnik.

Kustos Peter Weibel Pirmanovo uvrsti na U3, 2. trienale slovenske umetnosti (14. 11. 1997-11. 1. 1998). Na steni Moderne galerije je razstavljenih sedem različic zbirke nemških izposojenk, natisnjenih na pisarniški papir (1992-1997). Prvi natisi so narejeni z igličnim, kasnejši z laserskim tiskalnikom. V Razgledih neznani komentator pripomni: "Avtsajderji so se zgražali, češ, ali so lesene stopnice na strehi galerije in stare slovarske strani res že umetnost, ali pa se iz njih kdo dela norca?"

Istočasno izide knjiga Arcticae horulae, slovar nemških izposojenk v slovenskem jeziku (1000 izvodov, format 17 x 11 cm). "Inštitut za domače raziskave" 11. novembra priredi tiskovno konferenco v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

Do konca leta izide v tisku več pohvalno-informativnih člankov o knjižici, avtorica nastopa na nacionalni televiziji in na Radiu Kranj.
Šele decembra na Tretjem programu Radia Slovenija Goran Tenze v studiu avtorico sooči s stroko: v pogovoru z jezikoslovcema Markom Stabejem in Markom Snojem se izkaže, da je slovar Arcticae horulae sporno delo.

Januarja Marko Snoj v Književnih listih objavi besedilo Nazadovanje za dva koraka in v kritiki dokaže, kako zelo je slovar znanstveno oporečen. Kritik poudari, da univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) knjigo uvršča "v predele 'slovenščina', 'slovar', 'izposojenke', 'nemščina' in Mestno občino javno pozove, naj pojasni, zakaj je sofinancirala tak projekt.
Mestni uradniki avtorico nemudoma kontaktirajo in terjajo pojasnila. Izkaže se, da je projekt financirala 'kultura' in ne 'znanost', to pa, kot kaže, ni sporno.
Marca je v članku Nemčizmi v Razgledih do slovarja kritičen tudi Vital Klabus.

Medtem je knjiga Arcticae horulae že razprodana.

Igor Zabel na razstavo Oko in njegova resnica. Spektakel in resničnost v slovenski umetnosti 1984-2001 v Moderni galeriji vključi nekaj zastavic iz projekta.

Vsa dokumentacija projekta, skice, arhivsko gradivo in serija zastavic preidejo v last SCCA-Ljubljana.

Na razstavi alternativnega tiska Prva linija, ki poteka v okviru 26. grafičnega bienala, je v MGLC v vitrini razstavljen izvod slovarja.

V Galeriji Škuc šola Svet umetnosti pripravi razstavo Čisto umazano. V kontekstu "procesov higienizacije" je projekt Arcticae horulae predstavljen s slovarjem in dokumentacijo odmevov.

SCCA-Ljubljana izda slovar iz leta 1997 v elektronski obliki <home>.

Od leta 2020 je slovar tudi digitaliziran v smislu iskanja po posameznih geslih s konkordancami (povezljivost z drugimi slovarji in korpusi je izjemna dodana vrednost).

Pretvorbo v digitalni zapis TEI in korekture je naredil Tomaž Erjavec.
Digitalno publikacijo je izdal CLARIN.SI 2020.